Najboljše Omega-3-maščobne kisline prihajajo iz lososa
Zgodovina norveškega gojenja lososov je zgodba o velikem uspehu. Od skromnega začetka v osemdesetih in devetdesetih je gojenje norveškega lososa postala 7 milijard EUR vredna mega-industrija, ki pomembno prispeva k povečevanju proizvodnje morske hrane za prehrano ljudi. Svet se vse bolj zanaša na boljše izkoriščanje oceana za trajnostno proizvodnjo hrane in gojenje lososa k temu znatno prispeva.
Losos se primarno uporablja v prehrani ljudi v obliki ribjih filejev.
Pionir na področju pridobivanja Omega-3-maščobnih kislin iz lososa
V devetdesetih je podjetje NaturaMed Pharma Knuta Erika Karlsena na Norveškem hitro začelo pridobivati tržni delež na hitrorastočem trgu izdelkov z Omega-3-maščobnimi kislinami. Karlsen je bil eden izmed redkih pionirjev na področju Omega-3-maščobnih kislin, ki je vedel, da losos vsebuje edinstveno sestavo morskih maščobnih kislin in je zato primernejši za njihovo pridobivanje kot večina drugih morskih vrst.
Losos je tako kot druge mastne ribe, kot so slanik, skuša, inčun, sardina in tuna, bogat z morskimi maščobnimi kislinami, imenovanimi Omega-3. Toda za razliko od drugih mastnih rib se losos ponaša s kombinacijo treh esencialnih maščobnih kislin, in ne samo dveh.
Bogata vsebnost vseh treh Omega-3-maščobnih kislin
Vse mastne ribe so bogate z EPK (eikozapentaenojska kislina) in DHK (dokozaheksaenojska kislina), losos pa se ponaša tudi z visoko vsebnostjo DPK (dokozapentaenojska kislina). Karlsen je dobro poznal raziskovalno delo J. Dyerberga. Ta sloviti danski raziskovalec je v sedemdesetih petkrat obiskal Grenlandijo, kjer je raziskoval posebno prehranjevanje Eskimov, ki je vključevalo meso kitov, tjulnjev in lososov. Pred Dyerbergovo raziskavo so strokovnjaki za zdravje in prehrano menili, da je prehranjevanje z mastno hrano nezdravo in povezano z večjim tveganjem za nastanek srčnih bolezni. Eskimi so uživali velike količine morskih maščobnih kislin in njihova prehrana ni vključevala skoraj nič živil rastlinskega izvora. Glede na znanstveno znanje tistega časa bi moral biti tak način prehranjevanja zelo nezdrav. Toda Dyerberg je ugotovil ravno nasprotno. Odkril je, da so Eskimi zelo zdravi in med njimi skoraj ni primerov srčnih bolezni. Čeprav so Eskimi imeli 40 različnih besed za sneg, niso imeli niti ene za srčni napad.
Na začetku osemdesetih so nizozemski znanstveniki izvedli veliko raziskavo na delu nizozemske populacije in ugotovili, da morske maščobne kisline prispevajo k boljšemu zdravju srca. Beseda Omega-3 je naenkrat postala dobro poznana in trg izdelkov z Omega-3-maščobnimi kislinami je doživel pravi razcvet.
Paradoks Omega-3-maščobnih kislin
Karlsen je leta 1991 ustanovil podjetje NaturaMed Pharma. Vse bolj in bolj pa ga je skrbel naslednji paradoks: prehrana Eskimov je temeljila na biskajskem kitu, tjulnju in lososu, vse te vrste pa vsebujejo vse tri esencialne Omega-3-maščobne kisline, torej EPK, DHK in DPK. Toda rastoča industrija izdelkov z Omega-3-maščobnimi kislinami je temeljila na inčunih, sardinah in skušah iz Tihega oceana. Sestava Omega-3-maščobnih kislin v teh ribah je drugačna kot pri ribah v prehrani Eskimov. Najpomembnejša razlika je, da vsebujejo ribe iz Tihega oceana samo dve od treh ključnih omega-3-maščobnih kislin, se pravi, ne vsebujejo DPK. Industrija izdelkov z Omega-3-maščobnimi kislinami je na začetku raje uporabljala ribe iz Tihega oceana, ker so cenejše in cena na gram pridobljenih Omega-3-maščobnih kislin je bila veliko nižja kot za Omega-3-maščobne kisline, pridobljene iz tjulnjev in lososov. Toda Karlsenu ta izbira ni dala miru.
Materino mleko je bogato z DPK
Danes vemo, da je Omega-3-maščobna kislina DPK pomembnejša za ljudi, kot smo sprva mislili. Nedavne raziskave so pokazale obstoj pozitivne interakcije med vsemi tremi glavnimi vrstami Omega-3-maščobnih kislin v našem telesu. Zelo pomenljivo je, da materino mleko, ki vsebuje najpomembnejša hranila, vsebuje več DPK kot EPK in DHK.
Vse tri ključne Omega-3-maščobne kisline najdemo v lososu in že 20 pred leti je Karlsen želel pridobivati Omega-3-maščobne kisline iz lososa. Ugotovil je, da vse obširnejše gojenje lososa na Norveškem predstavlja še neizkoriščeno edinstveno priložnost. Okoli preloma tisočletja je Karlsenovo podjetje NaturaMed Pharma postalo eden izmed pionirjev na področju lososovega olja z Omega-3-maščobnimi kislinami.
Najmočnejši naravni antioksidant
Karlsen se je prav tako zavedal drugih pomembnih prednosti lososa. Eden izmed glavnih zadržkov potrošnikov glede uživanja Omega-3-maščobnih kislin sta žarek okus in vonj, ki ga pogosto povezujemo z oksidiranim ribjim oljem. To lahko vodi do spahovanja po ribah, ki je neprijetno številnim potrošnikom. Mnogi ne uživajo Omega-3-maščobnih kislin prav zaradi tega neprijetnega okusa, čeprav razumejo številne pozitivne zdravstvene učinke Omega-3-maščobnih kislin. Losos ima pomembno prednost pred drugimi vrstami rib, saj je naravno bogat z antioksidantom, ki mu pravimo astaksantin.
Astaksantin je eden izmed najmočnejših naravnih antioksidantov, zato ribje olje oksidira veliko počasneje kot druga ribja olja. To pomeni, da so Omega-3-maščobne kisline na osnovi lososovega olja bolj sveže kot Omega-3-maščobne kisline drugih ribjih olj, poleg tega pa se redkeje pojavlja spahovanje po ribah. Poslanstvo Karlsena in podjetja Natural Pharmaceuticals je prepričati ljudi, ki ne uživajo dovolj rib, da začnejo jemati prehransko dopolnilo z Omega-3-maščobnimi kislinami. Najboljša mogoča kakovost oksidacije je ključnega pomena za uresničitev tega poslanstva. Astaksantin je rdeče barve, zato imata losos in postrv rdečkasto meso in zato so kapsule OmegaMarine Forte+ rdeče barve.
Gojenje lososov je okolju prijazno in trajnostno ter eden izmed najučinkovitejših načinov za proizvodnjo hrane. Gojenje norveškega lososa urejajo zelo strogi predpisi in na losose iz ribogojnic onesnaževanje svetovnih oceanov vpliva manj kot na divje.
Podjetje Natural Pharmaceuticals je član organizacije GOED.